»dosega visoko raven uprizoritve v vseh njenih elementih. Igralci natančno in disciplinirano sledijo rdeči niti, danes še kako aktualnega besedila, kar se kaže kot prava repertoarna poteza gledališča. Predstava je polna energije, medsebojne igralske povezanosti, zavzete ansambelske igre, ki da uprizoritvi potreben zagon in ritem.«
»povsem prevzela s svojo upodobitvijo Lidije, ki se sooča s težkim življenjskim obdobjem mlade ženske, ki skuša zanositi. Cecilia nas s svojo tankočutno igro popelje na vrtiljak čustev. S svojo igro nas je prepričala, očarala in začarala.«
»v predstavi ni le tretji prijatelj, temveč srce predstave. Je komični predah med napetim odnosom prijateljev in hkrati zrcalo krhkosti naših odnosov. V znamenitem monologu niti za trenutek ne izgubi jasnosti misli niti stika z občinstvom. Blaž z Yvánom preseže okvir ansambelske igre.«
»od prvinske otroške bližine, skozi mladostno oddaljevanje prek razvoja celovitosti moškega in ženskega načela bivanja v vsakem od njiju, do globljega razumevanja ljubezni«
»Kdo je učiteljica? Kako si predstavljamo to osebo, ki bo v našem spominu ostala, tudi ko ne bomo več sedeli v šolski klopi? Preden vstopi, naše misli začnejo preplavljati podobe in predstave o njej«
»depo pozabljenih življenj, ki jim bodo skozi jezik predmetnega gledališča telesa posodili zavrženi in neuporabni predmeti, priklicani nazaj s smetišča zgodovine«